Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Domani e` domenica - rubrica religiosa
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
La rubrica religiosa settimanale condotta da mons.Roberto Rosa è prepararsi a vivere la domenica con l'ascolto della Parola di Dio. La locazione della trasmissione viene scelta in base all'anno liturgico in chiese e cattedrali dell'Istria e di Trieste dove si trovano opere artistiche che mettono in risalto il tempo liturgico, un'apertura ad accogliere un messaggio sempre nuovo del Vangelo. V tedenski verski oddaji Mons. Roberto Rosa nagovarja vernike, da prisluhnejo Božji Besedi in nam predaja vedno sveže sporočilo Evangelija. Kraj snemanja oddaje je izbran glede na liturgijski čas (Advent, Božič, Velika Noč, itd.).
Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film »Pozabljeni« Miloša Batistute prinaša enega od kamenčkov v mozaik zavedanja, kako drugačna je bila izkušnja Primorcev in Istranov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih osvobajanja države. In se morali še leta po vojni boriti za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih. Spomin nanje ohranjajo tudi tamkajšnji prebivalci. Preplet dragocenega pričevanja enega še zadnjih živečih prekomorcev, spomini sorodnikov, zgodovinski in borčevski pogled, arhivske fotografije ter posnetki, vse to je avtorjev poklon narodno zavednim Primorcem – prekomorcem. Dokumentarni film je nastal v produkciji Regionalnega TV programa v Regionalnem RTV centru Koper Capodistria, pod režijo se je podpisala Sonja Cerkvenik.
Dokumentarni film »Pozabljeni« Miloša Batistute prinaša enega od kamenčkov v mozaik zavedanja, kako drugačna je bila izkušnja Primorcev in Istranov v času fašizma. Kako so tisoči prisilno zapustili svoje domove, nekateri kot italijanski vojaki, drugi kot interniranci in konfiniranci. Kako so živeli in preživeli v izgnanstvu na jugu Italije in kako so se po njeni kapitulaciji v prekomorskih brigadah pridružili partizanski vojski in odigrali pomembno vlogo v zaključnih bojih osvobajanja države. In se morali še leta po vojni boriti za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane. Film nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih. Spomin nanje ohranjajo tudi tamkajšnji prebivalci. Preplet dragocenega pričevanja enega še zadnjih živečih prekomorcev, spomini sorodnikov, zgodovinski in borčevski pogled, arhivske fotografije ter posnetki, vse to je avtorjev poklon narodno zavednim Primorcem – prekomorcem. Dokumentarni film je nastal v produkciji Regionalnega TV programa v Regionalnem RTV centru Koper Capodistria, pod režijo se je podpisala Sonja Cerkvenik.
Eno od številnih prireditev ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so tradicionalno pripravili na Nanosu. Ob tem so se spomnili 82-te obletnice tamkajšnje bitke. Ker so bili slovenski partizani na Primorskem takrat italijanski državljani, bi jim morala naša zahodna soseda po prepričanju predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja priznati status prvih protifašistov v Italiji. Drugi poudarki oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Ameriški policisti na bostonski univerzi prijeli več kot sto propalestinskih protestnikov - Odprtje razstave o Juliusu Kugyju in projekcija filma o tem očetu alpinizma v Julijcih
Eno od številnih prireditev ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so tradicionalno pripravili na Nanosu. Ob tem so se spomnili 82-te obletnice tamkajšnje bitke. Ker so bili slovenski partizani na Primorskem takrat italijanski državljani, bi jim morala naša zahodna soseda po prepričanju predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja priznati status prvih protifašistov v Italiji. Drugi poudarki oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Ameriški policisti na bostonski univerzi prijeli več kot sto propalestinskih protestnikov - Odprtje razstave o Juliusu Kugyju in projekcija filma o tem očetu alpinizma v Julijcih
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
Zapeljali smo Fordovega hibridnega športnega terenca Kuga ST – LINE X, v rubriki Znani za volanom pa smo gostili kitarista in producenta skupine Alo!Stari, Matica Mlakarja.
Zapeljali smo Fordovega hibridnega športnega terenca Kuga ST – LINE X, v rubriki Znani za volanom pa smo gostili kitarista in producenta skupine Alo!Stari, Matica Mlakarja.
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Evropsko prvenstvo judoistov v Zagrebu se preveša v drugo polovico in prinaša boje težjih kategorij. Vaterpolisti kranjskega Triglava pa bodo na povratni finalni tekmi evropskega izziva zvečer gostili Galatasaray. Carigrajsko moštvo bo v Kranju branilo visoko prednost osmih zadetkov s prve tekme.
Evropsko prvenstvo judoistov v Zagrebu se preveša v drugo polovico in prinaša boje težjih kategorij. Vaterpolisti kranjskega Triglava pa bodo na povratni finalni tekmi evropskega izziva zvečer gostili Galatasaray. Carigrajsko moštvo bo v Kranju branilo visoko prednost osmih zadetkov s prve tekme.
Brini in Binki se ne ljubi pospraviti igralnice, pa zadolžita robota očija, da jo bo pospravil namesto njiju. Oči robot se zavzeto loti dela, a Brininim domislicam ni konca, robot se pokvari, in vsi načrti se izjalovijo.
Brini in Binki se ne ljubi pospraviti igralnice, pa zadolžita robota očija, da jo bo pospravil namesto njiju. Oči robot se zavzeto loti dela, a Brininim domislicam ni konca, robot se pokvari, in vsi načrti se izjalovijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je potekal 16. septembra 2020 v farni cerkvi sv. Mavricija v Zermattu. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega glasbenega festivala, so v različnih sestavih nastopili člani ansambla Scharoun iz Berlina, ki ga sestavljajo Berlinski filharmoniki, in študentje akademije glasbenega festivala Zermatt. Na sporedu so bili Italijanska serenada Huga Wolfa, Nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra in Sekstet za pihala v Es-duru, op. 71 Ludwiga van Beethovna.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je potekal 16. septembra 2020 v farni cerkvi sv. Mavricija v Zermattu. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega glasbenega festivala, so v različnih sestavih nastopili člani ansambla Scharoun iz Berlina, ki ga sestavljajo Berlinski filharmoniki, in študentje akademije glasbenega festivala Zermatt. Na sporedu so bili Italijanska serenada Huga Wolfa, Nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra in Sekstet za pihala v Es-duru, op. 71 Ludwiga van Beethovna.
Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.
Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.
V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
Ob prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se vrstijo pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost. Tudi danes se namreč soočamo s spodkopavanjem vrednot in izzivi uporništva so še kako pristoni. Druge teme: - Gospodarske koristi širitve Unije za posamezne članice zelo različne. Največje zmagovalke širitve ustanovne članice. - Zelenski po novem ruskem napadu vnovič pozval k dobavi sistemov protizračne obrambe. - V Novo Štifto pri Sodražici po blagoslov več kot 2 tisoč motoristov.
Ob prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se vrstijo pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost. Tudi danes se namreč soočamo s spodkopavanjem vrednot in izzivi uporništva so še kako pristoni. Druge teme: - Gospodarske koristi širitve Unije za posamezne članice zelo različne. Največje zmagovalke širitve ustanovne članice. - Zelenski po novem ruskem napadu vnovič pozval k dobavi sistemov protizračne obrambe. - V Novo Štifto pri Sodražici po blagoslov več kot 2 tisoč motoristov.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
"Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti
Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti
S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.
S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mariborska fotografinja Maja Modrinjak, ki je fotografijo spoznavala že od malih nog; z njo jo se seznanil že njen oče, znani fotografski mojster Dragiša. Modrinjakova je bila tudi ena izmed prvih kamermank v Mariboru. (foto: Maja Modrinjak)
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Danes praznujemo dna upora proti okupatorju. Spominjamo se ustanovitve protiimperialistične fronte v Ljubljani 26-ega aprila 1941. Na Nanosu so pripravili slovesnost v spomin na 82-obletnico nanoške bitke. V primorsko zgodovino se je ta odpor partizanov proti veliko številčnejši italijanski vojski vpisal kot eden prvih spopadov med drugo svetovno vojno in začetek narodnega boja na zahodni meji. V Oddaji tudi o tem: Partizansko bolnico Franja bodo obnovili na izvorni lokaciji. V Trenti bodo odprli razstavo in pokazali film o Julijusu Kugyju. Slovensko jadranje bo na olimpijskih igrah zastopalo pet posadk.
Danes praznujemo dna upora proti okupatorju. Spominjamo se ustanovitve protiimperialistične fronte v Ljubljani 26-ega aprila 1941. Na Nanosu so pripravili slovesnost v spomin na 82-obletnico nanoške bitke. V primorsko zgodovino se je ta odpor partizanov proti veliko številčnejši italijanski vojski vpisal kot eden prvih spopadov med drugo svetovno vojno in začetek narodnega boja na zahodni meji. V Oddaji tudi o tem: Partizansko bolnico Franja bodo obnovili na izvorni lokaciji. V Trenti bodo odprli razstavo in pokazali film o Julijusu Kugyju. Slovensko jadranje bo na olimpijskih igrah zastopalo pet posadk.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
Turizem ima pomembno vlogo v Vipavski dolini, čeprav kot pravi Janja Lazar, strokovna sodelavka za razvoj turizma pri Občini Ajdovščina, niso najpopularnejša turistična destinacija v Sloveniji. Vseeno pa vsakega gosta domačini z veseljem sprejmejo. Od prelepe narave, prijetne burje pa vse do izvrstne kulinarike, vse to ima Vipavska dolina. Zapovrh imajo tam tudi bogato rimsko dediščino, ki so nam jo predstavili.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najgloblje in najveličastneje se je Marjan Kozina izpovedal v simfonični pesnitvi s stavki Ilova gora, Padlim, Bela Krajina, Proti morju. Nastajala je med letoma 1946 in 1949. Vse štiri skladbe – stavki v simfoniji – so med seboj vsebinsko povezani in predstavljajo pretresljiv spomenik boja slovenskega ljudstva za svobodo.
Najgloblje in najveličastneje se je Marjan Kozina izpovedal v simfonični pesnitvi s stavki Ilova gora, Padlim, Bela Krajina, Proti morju. Nastajala je med letoma 1946 in 1949. Vse štiri skladbe – stavki v simfoniji – so med seboj vsebinsko povezani in predstavljajo pretresljiv spomenik boja slovenskega ljudstva za svobodo.
