![Sample our Politics & International Relations journals, sign in here to start your FREE access for 14 days]({"type":"image" , "src" : "/sda/5947/TOC-Subject-Sample-2021-Politics-International-Relations.jpg"})
Področje intersekcijske diskriminacije v Sloveniji ni neraziskana tema, a še nobena od analiz ni v ospredje postavila vprašanja intersekcije (medijskih) reprezentacij. Članek v izhodišče postavlja raziskovalno vprašanje, kako diskurz medijskih tekstov na novičarskih spletnih portalih v Sloveniji naslavlja vprašanja diskriminacije in družbenega izključevanja v luči intersekcijskega pristopa. V raziskavi smo se ukvarjali z intersekcijo reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Na podlagi načela o »zrcaljenju« realnosti, ki temelji na predpostavki o novinarski objektivnosti, ugotavljamo, da so izbrani portali v primeru istospolno usmerjenih oseb nekritično reproducirali konflikt med nasprotnima pozicijama pro et contra, ki je marginaliziral vse poglede zunaj njega, v primeru tujcev pa je bila prisotna normalizacija in reprodukcija diskurza predstavnikov parlamentarne politike. Intersekcijska perspektiva je v diskurzu analiziranih medijskih tekstov skoraj povsem umanjkala, kar je prispevalo k šibkejši antidiskriminatorni poziciji in h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.
The Marginalisation of the Intersectional Perspective: Same-Sex Partnerships and Foreigners in Slovenian Online News Portals
The field of intersectional discrimination in Slovenia is not an unexplored topic, but none of the analyses so far has foregrounded the issue of the intersection of (media) representations. This article explores the research question of how the discourse of media texts on online news portals in Slovenia addresses the issues of discrimination and social exclusion in light of the intersectional approach. In the research, we addressed the intersection of the representations of gays and lesbians and foreigners on four Slovenian online news portals (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net and Nova24TV.si) during the adoption of laws affecting both social groups. Through the principle of “mirroring” reality, which is based on the assumption of journalistic objectivity, we note that in the case of gays and lesbians, the selected portals uncritically reproduced the conflict between opposing positions pro et contra, which marginalised all views outside of it; in the case of foreigners, there was a normalisation and reproduction of the discourse of the representatives of parliamentary politics. The intersectional perspective was almost completely absent from the discourse of the media texts analysed, which contributed to the weakening of the anti-discrimination position and the strengthening of different articulations of social exclusion.
Notes
1 Sledimo Faircloughovi (1992, 63, 64) opredelitvi diskurza, s katerim avtor označuje analitično kategorijo, ki pomeni obravnavo jezika kot oblike družbene prakse. Ta se ne nanaša le na oblike medosebnega delovanja in delovanja posameznikov na svet, ampak tudi na oblike reprezentacij, v našem primeru »intersekcije reprezentacij«. Poleg tega sta po Faircloughu diskurz in družbena struktura v dialektičnem odnosu. Družbena struktura je pogoj za vzpostavitev diskurza, hkrati pa je tudi njegov učinek. Diskurz oblikuje družbena struktura tako na širši ravni (družbeni razredi in družbena razmerja) kakor tudi na ravni posameznih družbenih institucij (npr. pravnih, izobraževalnih in drugih), družbenih norm in družbenih konvencij (več v Fairclough (Citation1992)).
2 Za natančnejšo argumentacijo glejte Crenshaw (Citation1991, 1282–1295).
3 V letu 2017 je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih dopolnjen dvakrat, enkrat v januarju (Uradni list RS, št. 5/17 z dne 3. 2. 2017), ko je bil v Državnem zboru RS sprejet po hitrem postopku, drugič pa v oktobru, po rednem postopku (Uradni list RS, št. 59/17 z dne 27. 10. 2017).
4 V analizi se osredinjamo samo na medijski odziv v času sprejemanja nove zakonodaje. Več o medijskem odzivu, ki se je nanašal na povečano imigracijo in prehajanje beguncev jeseni 2015 in katerega posledica je bilo tudi spreminjanje zakonodaje leta 2017, glejte v Vezovnik (Citation2017), Pušnik (Citation2017), Luthar (Citation2017), Pajnik (Citation2017) in Jontes (Citation2017). Prav tako je sprememba ZZZDR posledica predhodne razprave o novem Družinskem zakoniku (2009– 2012). Za analizo te razprave glejte Kuhar (Citation2015, Citation2017) in Vezovnik (Citation2015).
5 Prvi je v lasti podjetja PRO PLUS, d. o. o., drugi TSmedia, d. o. o., tretji pa Nova hiša, d. o. o.
6 Pod »medijskim tekstom« razumemo različne novinarske zvrsti (npr. novico, komentar, intervju) (Košir Citation1988). Obravnavamo jih enako, ne glede na zvrst, saj ta ni ključna za vključitev ali izključitev intersekcijskih dimenzij.
7 Znotraj KŠD je treba omeniti naslednje temeljne pristope: dialektično-relacijskega, družbeno-kognitivnega, diskurzivno-historičnega in družbeno semiotiko ter multimodalno analizo. Čeprav so KŠD skupek vseh štirih smeri, sledimo predvsem dialektično-relacijski, ki jo je razvijal Fairclough (za več glejte Vezovnik Citation2018).
8 Če upoštevamo celoten vzorec analiziranih prispevkov, ki vključuje tudi medijske tekste na portalu Nova24TV.si, jih le sedem odstotkov naslavlja intersekcijsko neenakost.
9 Za več o tem glejte Luthar (Citation2017), ki analizira ekspertno-politični diskurz o beguncih na primeru informativne oddaje Odmevi.
10 Naša analiza je pokazala ločevanje na »nas« in »njih« na področju varnosti, kjer naj bi množičen prihod »njih« ogrožal varnost »nas«. Poleg varnostne grožnje je Vezovnik v svoji analizi poročanja Slovenskih novic v jeseni 2015 pokazala še na ločevanje na ravni kulture, kjer naj bi bili »oni«, torej tujci, ki prihajajo, »umazani in pretkani« in naj bi kot taki predstavljali tudi kulturno grožnjo slovenski naciji (več v Vezovnik (Citation2017)).
LITERATURA
Additional information
Notes on contributors
Rok Smrdelj
Rok Smrdelj je asistent in mladi raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. E-naslov: rok.smrdelj@ff .uni-lj.si
Tjaša Učakar
Tjaša Učakar je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. E-naslov: tjasa.ucakar@ff .uni-lj.si
Roman Kuhar
Roman Kuhar je redni profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. E-naslov: roman.kuhar@ff .uni-lj.si