Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 14.357 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 18.550 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 26.400 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.700 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino.

V primerjavi z letom 2010 je razvidno, da so se vinogradniške površine po podatkih registra kmetijskih gospodarstev (RKG) zmanjšale za 11 odstotkov, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) pa kar za 25 odstotkov, kar kaže na opuščanje predvsem manjših vinogradov. Povprečna površina vinogradov na kmetijsko gospodarstvo se nekoliko povečuje in znaša 0,55 hektarja. Značilna je velika razdrobljenost vinogradov, saj kar 85 odstotkov vinogradnikov obdeluje manj kot pol hektarja vinogradov, velikost do enega hektarja vinogradov obdeluje kar 91 odstotkov vseh pridelovalcev. Strmo narašča vključenost kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo grozdja – v letu 2022 je bilo v ekološko pridelavo vključenih 955 hektarjev vinogradov, kar pomeni trikratno povečanje v primerjavi z letom 2010.

V Sloveniji se pridela od 63 do 89 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 20 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi – registrirane pridelave je tako med 45 in 55 milijoni litrov na leto. 

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 70 proti 30 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 60 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, večina je belih. Največ se pridela laškega rizlinga (11 odstotkov), sledijo refošk (9), chardonnay (8), sauvignon in malvazija (vsak 7 odstotkov).

Leta 2022 so slovenski vinarji izvozili 6,19 milijona litrov vina, medtem ko se ga je uvozilo 8,95 milijona litrov. Vrednostno se je izvoz vina v letu 2022 precej povečal – na več kot 22 milijonov evrov in bil za več kot 35 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let. Uvoz vina, ki se je v letih od 2013 do 2015 intenzivno povečeval, se zadnja leta zmanjšuje. Leta 2022 je bilo uvoženih 8,95 milijona litrov vina, kar je 11 odstotkov manj kot v povprečju zadnjih petih let.

Uvažamo predvsem vina brez označbe porekla in geografske označbe, ki ga glede na strukturo pridelave in porabo primanjkuje, izvažamo pa predvsem vino z označbo porekla, ki ga tudi največ pridelamo. Glavni trgi za slovensko vino so Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka. Uvažamo največ vina iz Makedonije, Italije, Nemčije in Madžarske.

Po podatkih OIV znaša poraba vina 37,5 litra na prebivalca na leto, s čimer smo na 39. mestu na svetu.

Povprečna prodajna cena vina s slovenskim geografskim poreklom se je po letu 2022 na slovenskem trgu in trgu EU zvišala pri vseh kategorijah vina, prodanega pa je bilo za pet odstotkov več vina kot leta 2021. V primerjavi z obdobjem 2016–2019 so bile povprečne cene kakovostnega vina v letu 2022 višje za 40 odstotkov, v kategoriji deželnih in namiznih vin pa se je povprečna cena zvišala za malo več kot 20 odstotkov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, register pridelovalcev grozdja in vina

zapri >