Kaj prinaša vladna novela zakona o RTVS? Vlada Roberta Goloba želi s sprejetjem zakona spremeniti vodstveno strukturo javnega servisa, saj pravi, da bo s tem dosegla njegovo depolitizacijo. Temu pa nasprotujejo v stranki SDS, predlagateljici referenduma, saj menijo, da vlada želi obglaviti vodstvo in programske svetnike RTVS.
Ena prvih obljub premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata je bila, da bo njegova vlada v najkrajšem času začela pripravljati nov zakon, ki bo odpravil kaotične razmere na RTV Slovenija. Pri tem jo je s taktičnim manevrom – vložitvijo svojih dveh zakonskih predlogov o RTVS – začasno zaustavila največja opozicijska stranka SDS. Šele ko je državni zbor obravnaval in zavrnil zakonska predloga SDS, se je lahko po nujnem postopku začela obravnava vladne novele zakona o javnem servisu.
Ko je že kazalo, da bo vladni zakonski predlog stopil v veljavo, je SDS v državni zbor vložila še podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. 1. septembra so v SDS začeli zbirati podpise podpore volilcev za razpis treh referendumskih pobud. V 35 dneh, torej do 5. oktobra, so jih morali zbrati 40.000. To jim je tudi uspelo, zato bodo volilke in volilci 27. novembra odšli na volišča in se izrekli o treh zakonodajnih predlogih.
Vladna novela zakona o RTV Slovenija predvideva, da bi upravljanje in nadzor javnega servisa iz programskega in nadzornega sveta (v programskem svetu je trenutno 29 članov, v nadzornem pa 11) prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi imel 17 članov, glavno vlogo pri njihovem imenovanju pa bi imeli civilna družba, javnost in zaposleni. Ti bi iz svojih vrst izbrali šest članov.
Preostalih enajst članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Ključno vodilo vladne novele zakona o RTVS je, da bi državnemu zboru odvzeli možnost imenovanja programskih in nadzornih svetnikov in bi na tak način depolitizirali javni servis, saj bi se strankarska politika umaknila iz vodenja RTVS. Prav to je leta 2005 uvedel tako imenovani Grimsov zakon o RTVS, po katerem je strankarska politika neposredno imenovala večino članov programskega sveta in velik del nadzornikov.
Z uveljavitvijo novele zakona bi zdajšnjim članom programskega in nadzornega sveta prenehal mandat, delo pa bi nadaljevali do ustanovitve enotnega sveta RTVS. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Javni zavod bi po vladnem predlogu vodila štiričlanska uprava, v kateri bo tudi delavski direktor. Generalni direktor bi tako do imenovanja uprave tekoče posle opravljal kot vršilec dolžnosti, enako pa bi veljalo tudi za direktorja radia in televizije.
Če novela zakona o RTVS na referendumu ne bo padla, je mogoče pričakovati nove korake SDS – po vsej verjetnosti se bo obrnila na ustavno sodišče.
Referendumsko vprašanje
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?
Volilci bodo imeli možnost obkrožiti ZA ali PROTI.
SDS: Vlada želi z novelo zakona z enim zamahom obglaviti vodstvo RTVS
V stranki SDS odločno nasprotujejo sprejetju novele zakona o RTVS. Po njihovem mnenju namreč novi zakon ne bo prispeval k depolitizaciji javnega zavoda, temveč bi se s predlaganimi spremembami odvisnost od vladajoče politike le še povečala. V poslanski skupini SDS so večkrat poudarili, da je ena od glavnih pomanjkljivosti, da bi iz organov odločanja RTVS umaknili gledalce in poslušalce, ki sicer s “plačevanjem prisilnega prispevka” financirajo RTVS.
Ob tem v največji opozicijski stranki še menijo, da je bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon, razrešitev zdajšnjega programskega in nadzornega sveta ter uvajanja enotnega organa upravljanja in nadzora – sveta RTVS. “S spremembo organa odločanja si želijo v Golobovi koaliciji dodatno politično podrediti RTVS,” poudarjajo v SDS.
Moti jih, da se z novelo mandat za imenovanje predstavnikov v programski svet RTVS podeljuje le določenim skupinam oziroma nevladnim organizacijam, ne pa tudi poslušalcem in gledalcem RTVS.
Največjo opozicijsko stranko v državnem zboru je zmotil tudi način, kako je vladajoča koalicija želela sprejeti zakon, saj so ga poslanke in poslanci obravnavali po nujnem postopku. Poslanka SDS Alenka Jeraj je pred meseci opozorila, da v SDS ne vidijo razloga, da bi se takšni zakoni sprejemali po nujnem postopku, saj v državi trenutno niso razglašene izredne razmere. “Mudi se jim le zato, ker si želijo v koaliciji čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV,” je pred meseci na seji državnega zbora povedala Jeraj.
V SDS so izpostavili tudi dejstvo, da zaradi obravnave zakona po nujnem postopku ni bila izvedena javna razprava in da so bili civilna družba ter vse ostale institucije, ki običajno v takšnih primerih predstavijo svoja stališča, izločeni iz tega postopka.
Kaj je zavrnitveni kvorum?
Pobudniki referenduma morajo za uspeh na glasovanju doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volilcev.
Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namreč namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje