Wikipedija

Apolodor iz Damaska

Apolodor iz Damaska (starogrško Ἀπολλόδωρος ὁ Δαμασκηνός)[2] je bil nabatejski arhitekt in inženir iz Damaska v rimski Siriji, ki je deloval v 2. stoletju.[3][4][5] Kot inženir je avtor več tehničnih razprav, njegova velika arhitekturna produkcija pa mu je v njegovem času pridobila izjemno priljubljenost.[6] Je eden redkih arhitektov, čigar ime je preživelo iz antike, in je zaslužen za uvedbo več vzhodnjaških novosti v rimski cesarski slog, kot je na primer, da je kupola postala standard.

Apolodor iz Damaska
Portret
Apolodor iz Damaska, poprsje 130/140 n. št. v Gliptoteki v Münchnu
Rojstvo 1. stoletje
Damask, Sirija (rimska provinca), Rimsko cesarstvo
Smrt 120
Rim[1]
Državljanstvo antični Rim
Poklic arhitekt, pisatelj, inženir, urbanist
Poznan po Arhitektura
Pomembnejša dela Bazilika Ulpia, Trajanov forum, Trajanov most, Trajanov steber
Gibanje rimska arhitektura
Meceni Trajan

Zgodnje življenje uredi

Apolodor se je rodil v Damasku v Siriji v času, ko so mu vladali Nabatejci ali ko so imeli v njem precejšnjo prisotnost, okoli 50 ali pozneje med 60 in 70 n. št.[7] Apolodor naj bi bil tudi sam nabatejskega etničnega porekla,[8] Damask pa je bil med njegovo odraslostjo del Rimskega cesarstva. O njegovem zgodnjem življenju je malo znanega, vendar je svojo kariero začel kot vojaški inženir,[9] preden se je srečal z bodočim cesarjem Trajanom v Damasku. Ta ga je poklical v Rim leta 91 našega štetja, po svojem dvajsetem rojstnem dnevu in ga pozneje spremljal med drugo dačansko vojno leta 105 n. št.[10]

Delo uredi

Apolodor je bil Trajanov priljubljeni arhitekt in inženir. Zasnoval in nadzoroval je gradnjo Foruma, tržnic in templja ter Trajanovega stebra (prvi tovrstni spomenik) in Domicijanovega stadiona v mestu Rim. Zunaj prestolnice je Apolodor v zgradil mostove čez Tajo (Španija), čez Donavo in ter zasnoval Trajanov slavolok v Beneventu in Anconi. Je avtor knjige Siege Engines (Πολιορκητικά), posvečene neimenovanemu cesarju, verjetno Trajanu.

 
Monumentalni Trajanov most. Sam Apolodor stoji v ospredju za žrtvovanim cesarjem.[11]

Ilustracije v rokopisih uredi

  •  
    Apolodor iz Damaske, Poliorketika 148: želva Chelone (Oblegalna naprava), premična zaščitna streha kot oblegovalna naprava, v rokopisu Paris, Bibliothèque Nationale de France, Graec. 2442, fol. 81v (11./12. stoletje)
  •  
    Apolodor iz Damaska, Poliorketika 170: oblegalni stolp z dvižnim mostom. Pariz, Bibliotheque Nationale, Graec. 2442, fol. 97v (11./12. stoletje)

Slog uredi

Fiorella Festa Farina, direktorica italijanskega inštituta za kulturo v Damasku, je opisala Apolodorjevo tehnično moč, kot da izvira iz njegovih kulturnih korenin in arhitekturne tradicije Sirije, zahvaljujoč njegovemu obvladovanju »nabatejske kulture, filtrirane skozi grške načine mišljenja«.[12] Znan je bil po svojih praktičnih in robustnih dizajnih. Verjetno so zaradi njegovega vpliva kupole postale standardni element v rimski arhitekturi.[13]

Smrt uredi

Kasij Dion poroča, da je Apolodor užalil Hadrijana s tem, da je zavrnil in zasmehoval cesarjeve napade v arhitekturo, ki so privedli do njegovega izgnanstva in smrti (čeprav so se pojavili dvomi o resničnosti Dionove trditve).[14]

V literaturi uredi

Apolodor iz Damaska igra pomembno vlogo v kasnejšem delu zgodovinskega romana Empire Stevena Saylorja. (Izmišljeni) protagonist Marcus Pinarius, nadarjen mlad kipar in arhitekt, postane Apolodorov varovanec, ga spremlja med vojno v Dakiji in na različnih gradbenih projektih v Rimu, kasneje pa se poroči z Apolodorjevo hčerjo. Po Apolodorjevem izgnanstvu Pinarius prevzame njegovo mesto kot najljubši Hadrijanov arhitekt. Čeprav je vse to izmišljeno, knjiga sledi znanim dejstvom iz Apolodorjevega življenja (in sprejema poročilo o njegovi smrti od Hadrijanove roke).

Glavna dela uredi

Sklici uredi

  1. ↑ Union List of Artist Names — 2010.
  2. ↑ »ΛακουσΚούρτιος • Προκόπιου Καισαρέως Περὶ Κτισμάτων«. penelope.uchicago.edu.
  3. ↑ George Sarton (1936), "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", Osiris. 2: 406-463 [430]
  4. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project, L'Erma di Bretschneider, str. 11, ISBN 88-8265-233-5, ...focusing on the brilliant architect Apollodorus of Damascus. This famous Syrian personage represents...
  5. ↑ Hong-Sen Yan, Marco Ceccarelli (2009), International Symposium on History of Machines and Mechanisms: Proceedings of HMM 2008, Springer Science+Business Media, str. 86, ISBN 978-1-4020-9484-2, He had Syrian origins coming from Damascus
  6. ↑ »Apollodorus of Damascus«. Oxford Reference.
  7. ↑ Abdulkarim 2003, str. 35.
  8. ↑ Landart, Paula (22. januar 2015). Finding Ancient Rome: Walks in the city (v angleščini). Paula Landart.
  9. ↑ Greek and Roman Military Writers, Routledge, 2004
  10. ↑ Engineers: From the Great Pyramids to Spacecraft, Dorling Kindersley Limited, 2017
  11. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project, L'Erma di Bretschneider, str. 55, ISBN 88-8265-233-5
  12. ↑ Apollodorus of Damascus And Trajan's Column, Maamoun Abdulkarim, L'Erma di Bretschneider, 2003, p. 9
  13. ↑ Adam, Jean-Pierre (1994). Roman Building: Materials and Techniques. Routledge. str. 189.
  14. ↑ R. T. Ridley (1989), "The Fate of an Architect, Apollodoros of Damascus", Athenaeum. 67: 551-65.

Reference uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Apolodor iz Damaska.
  • Poliorcétique des Grecs, par C. Wescher, Paris, Imprimerie Impériale, 1867, pagg. 135-193.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Apolodor_iz_Damaska&oldid=5956887«