Wikipedija

Telegram (programje)

aplikacija za medplatformno sporočanje

Telegram Messenger je brezplačna aplikacija za takojšnje sporočanje, osnovana na centraliziranem enkriptiranem omrežju, ki ponuja tekstovno sporočanje, videokonferenčne klice in VoIP, poleg tega pa še deljenje datotek in nekatere druge funkcionalnosti.[5][6]

Telegram Messenger
Zaslonski posnetek
Zaslonski posnetek s seznamom klepetalnic v različici iz leta 2019
Razvijalec Telegram FZ LLC
Telegram Messenger Inc.
Začetna izdaja 14. avgust 2013 (2013-08-14)
Stabilna izdaja 24 september 2023; 16 april 2024; 25 april 2024; 25 april 2024; 25 april 2024
Programski jezik C++, C, Java
Okolje Android, iOS, Windows, macOS, Linux, splet
Razpoložljivi jeziki 66 (uradno 12)[1][2]
Tip takojšnje sporočanje
Licenca GNU GPLv2 ali GPLv3 (klienti),[3] lastniško (strežniki)[4]
Spletno mesto telegram.org

V osnovi je uporaba brezplačna, z množico uradnih in neuradnih klientov za različne operacijske sisteme in druga okolja, ki uporabljajo telegramov protokol, le za registracijo uporabnika zahteva delujočo telefonsko številko na pametnem telefonu z Androidom ali iOS.[7] S plačilom članarine za program »Premium« pridobi uporabnik več prostora za deljenje datotek, hitrejši prenos in dodatne možnosti za sodelovanje v klepetalnicah (kanalih).[6]

Omrežje sta leta 2013 ustvarila in zagnala brata Nikolaj in Pavel Durov, ki sta nekoč vodila priljubljeno rusko družbeno omrežje VKontakte (VK), a je bil Pavel leta 2014 prisiljen prodati svoj delež zaradi pritiskov ruskih oblasti, nakar je odšel v tujino.[8] Podjetje, ki upravlja z omrežjem Telegram, ima zdaj sedež v Dubaju.[9] V začetku leta 2022 je število aktivnih uporabnikov po trditvah lastnikov preseglo 700 milijonov,[6] klient pa je med največkrat pretočenimi aplikacijami na svetu.[10] Je med najbolj priljubljenimi aplikacijami za takojšnje sporočanje v več državah, kot sta Rusija in Ukrajina; hkrati je omrežje zaradi enkripcije priljubljeno orodje za nelegalne in druge prikrite dejavnosti.[11]

Telegram je blokiran v Iranu, na Kitajskem, v Braziliji in Pakistanu. V Rusiji je bil blokiran do 2020.[12][13][14] Ustanovitelj Telegrama je izrazil željo, da bi Telegram v boju proti cenzuri v Iranu in na Kitajskem igral podobno vlogo kot v Rusiji.[15]

Telegram je bil glavno komunikacijsko orodje protivladnih protestov v Belorusiji leta 2020, ki so izbruhnili po množičnih obtožbah o volilnih prevarah za zmago Aleksandra Lukašenka. Po volitvah je bil internet v državi izklopljen, Telegram je ostal ena redkih delujočih platform, Lukašenkova vlada pa ga je skušala blokirati.[16]

Sklici uredi

  1. ↑ »Translations«. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2018. Pridobljeno 18. septembra 2022.
  2. ↑ »Telegram Messenger«. Telegram Messenger LLP. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2003. Pridobljeno 25. februarja 2021.
  3. ↑ »List of Telegram applications«. 6. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 22. maja 2016. Pridobljeno 6. februarja 2014.
  4. ↑ »Telegram FAQ«. Telegram. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2014. Pridobljeno 29. marca 2021.
  5. ↑ Holt, Kris (28. april 2021). »Telegram is launching a video conferencing feature in May«. Endgadget. Pridobljeno 26. januarja 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 McCurdy, Will (20. junij 2022). »Telegram is now basically a file transfer service too«. TechRadar. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  7. ↑ Witman, Emma (22. januar 2021). »How to make a Telegram account and start using the popular group chatting app«. Business Insider. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2021. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  8. ↑ Hakim, Danny (2. december 2014). »Once Celebrated in Russia, the Programmer Pavel Durov Chooses Exile«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  9. ↑ Descalsota, Marielle (28. december 2022). »Meet Pavel Durov, the tech billionaire who founded Telegram, fled from Moscow 15 years ago after defying the Kremlin, and has a penchant for posting half-naked selfies on Instagram«. Business Insider. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  10. ↑ »Telegram becomes fifth most downloaded social media app worldwide: Report«. The Hindu - Business Line. 29. april 2022. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  11. ↑ Alazab, Mamoun; Macfarlane, Kate (24. marec 2022). »Why Telegram became the go-to app for Ukrainians – despite being rife with Russian disinformation«. The Conversation. Pridobljeno 26. januarja 2023.
  12. ↑ Erdbrink, Thomas (1. maj 2018). »Iran, Like Russia Before It, Tries to Block Telegram App«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2020. Pridobljeno 27. junija 2021.
  13. ↑ »Russia lifts ban on private messaging app Telegram«. The Independent (v angleščini). 18. junij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2020. Pridobljeno 27. junija 2021.
  14. ↑ Kilpatrick, Ryan Ho (13. julij 2015). »China blocks Telegram messenger, blamed for aiding human rights lawyers«. Hong Kong Free Press HKFP (v britanski angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2015. Pridobljeno 27. junija 2021.
  15. ↑ »Telegram founder says anti-censorship tech that defeated Russian authorities should be used against Iran and China«. Meduza (v angleščini). Pridobljeno 17. aprila 2024.
  16. ↑ Coalson, Robert (17. avgust 2020). »How Telegram Users Found A Way Through Belarus's Internet Lockdown«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). Pridobljeno 17. aprila 2024.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Telegram (programje).
 

Ta članek o internetu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Telegram_(programje)&oldid=6203219«